Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 2. 2025
Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

dediščinaspominiizročilo

Zakladi naše dediščine

Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

VEČ ...|4. 2. 2025
Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Nataša Ličen

dediščinaspominiizročilo

Dogodki

VEČ ...|2. 2. 2025
In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

in memoriamspomini

Dogodki

In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

VEČ ...|2. 2. 2025
In memoriam - p. Metod Benedik

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek,  28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

Mateja Feltrin Novljan

in memoriamspomini

Modrost v očeh

VEČ ...|24. 12. 2024
Praznovanje božiča v preteklosti

V Zgornji Savinjski dolini smo obiskali več poslušalk in poslušalcev ter jih povprašali o spominih praznovanja adventnega in božičnega časa v njihovem otroštvu.

Praznovanje božiča v preteklosti

V Zgornji Savinjski dolini smo obiskali več poslušalk in poslušalcev ter jih povprašali o spominih praznovanja adventnega in božičnega časa v njihovem otroštvu.

starostbožičadventspomini

Modrost v očeh

Praznovanje božiča v preteklosti

V Zgornji Savinjski dolini smo obiskali več poslušalk in poslušalcev ter jih povprašali o spominih praznovanja adventnega in božičnega časa v njihovem otroštvu.

VEČ ...|24. 12. 2024
Praznovanje božiča v preteklosti

V Zgornji Savinjski dolini smo obiskali več poslušalk in poslušalcev ter jih povprašali o spominih praznovanja adventnega in božičnega časa v njihovem otroštvu.

Jon Kanjir

starostbožičadventspomini

Naš pogled

VEČ ...|3. 9. 2024
Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

komentaršolstvospominiizobraževanje

Naš pogled

Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|3. 9. 2024
Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tanja Dominko

komentaršolstvospominiizobraževanje

Petkov večer

VEČ ...|5. 4. 2024
Srečno, Kekec!

Lani je prvi slovenski barvni celovečerni film Srečno, Kekec! praznoval 60 let in je ponovno zbral tri glavne junake enega najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov: Kekca, Mojco in Rožleta. V oddaji Petkov večer so se vsi trije, Velimir Gjurin, Blanka Kos in Martin Mele v sproščenem klepetu spominjali snemanja, promocije filma po vsej takratni Jugoslaviji, pa tudi svojega odraščanja in kako so vloge vplivale na njihovo življenje.

Srečno, Kekec!

Lani je prvi slovenski barvni celovečerni film Srečno, Kekec! praznoval 60 let in je ponovno zbral tri glavne junake enega najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov: Kekca, Mojco in Rožleta. V oddaji Petkov večer so se vsi trije, Velimir Gjurin, Blanka Kos in Martin Mele v sproščenem klepetu spominjali snemanja, promocije filma po vsej takratni Jugoslaviji, pa tudi svojega odraščanja in kako so vloge vplivale na njihovo življenje.

Kekecfilmspomini

Petkov večer

Srečno, Kekec!

Lani je prvi slovenski barvni celovečerni film Srečno, Kekec! praznoval 60 let in je ponovno zbral tri glavne junake enega najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov: Kekca, Mojco in Rožleta. V oddaji Petkov večer so se vsi trije, Velimir Gjurin, Blanka Kos in Martin Mele v sproščenem klepetu spominjali snemanja, promocije filma po vsej takratni Jugoslaviji, pa tudi svojega odraščanja in kako so vloge vplivale na njihovo življenje.

VEČ ...|5. 4. 2024
Srečno, Kekec!

Lani je prvi slovenski barvni celovečerni film Srečno, Kekec! praznoval 60 let in je ponovno zbral tri glavne junake enega najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov: Kekca, Mojco in Rožleta. V oddaji Petkov večer so se vsi trije, Velimir Gjurin, Blanka Kos in Martin Mele v sproščenem klepetu spominjali snemanja, promocije filma po vsej takratni Jugoslaviji, pa tudi svojega odraščanja in kako so vloge vplivale na njihovo življenje.

Marjan Bunič

Kekecfilmspomini

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 12. 2023
Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

vzgojasvetovanjestarostAleksandra KosecRadi pišemo z rokospominimožganistarejši

Modrost v očeh

Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

VEČ ...|26. 12. 2023
Dobrobiti pisanja

V decembrski oddaji Modrost v očeh smo gostili Aleksandro Kosec iz Društva Radi pišemo z roko, kjer je vodja uric za pisanje z roko za starejše. V pogovoru nam je nanizala dobrobiti pisanja z roko za naše možgane, kar vpliva tudi na boljše počutje.

Damijana Medved

vzgojasvetovanjestarostAleksandra KosecRadi pišemo z rokospominimožganistarejši

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 12. 2022
Rafko Valenčič: Papeže izbira Božji Duh. Ponižni Benedikt XVI. to potrjuje v vseh pogledih.

Kako se pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI. spominja Rafko Valenčič.

Rafko Valenčič: Papeže izbira Božji Duh. Ponižni Benedikt XVI. to potrjuje v vseh pogledih.

Kako se pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI. spominja Rafko Valenčič.

infoBenedikt XVI.spomini

Informativni prispevki

Rafko Valenčič: Papeže izbira Božji Duh. Ponižni Benedikt XVI. to potrjuje v vseh pogledih.

Kako se pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI. spominja Rafko Valenčič.

VEČ ...|31. 12. 2022
Rafko Valenčič: Papeže izbira Božji Duh. Ponižni Benedikt XVI. to potrjuje v vseh pogledih.

Kako se pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI. spominja Rafko Valenčič.

Radio Ognjišče

infoBenedikt XVI.spomini

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 12. 2022
Božo Rustja: Bil je velik papež in velik teolog

Kako se pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI. spominja mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Bil je velik papež in velik teolog

Kako se pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI. spominja mag. Božo Rustja.

infoBenedikt XVI.spomini

Informativni prispevki

Božo Rustja: Bil je velik papež in velik teolog

Kako se pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI. spominja mag. Božo Rustja.

VEČ ...|31. 12. 2022
Božo Rustja: Bil je velik papež in velik teolog

Kako se pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI. spominja mag. Božo Rustja.

Radio Ognjišče

infoBenedikt XVI.spomini

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 3. 2025
Slovo od župnika Petra Stickerja

Dolgoletni župnik v Globasnici na avstrijskem Koroškem Peter Sticker je pred dnevi odšel v večnost. Danes je ležal v domačem kraju, v podružnični cerkvi v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, od jutri se bo možno od njega posloviti v župnijski cerkvi v Globasnici, kjer bo v soboto tudi pogrebna slovesnost. Peter Sticker je bil v duhovnika posvečen leta 1966. Deloval je v Pliberku, v Šmihelu nad Pliberkom, v Dobrli vasi, na Pečnici, v Šmiklavžu ob Dravi, Globasnici in Štebnu. Nekaj let je bil tudi dekan Dobrle vasi. Zaradi njegove raznolike dejavnosti je bil imenovan za škofijskega duhovniškega svetnika in za škofijskega konsistorialnega svetnika. Ker je bil še kot dojenček z družino pregnan v nemška taborišča, je vedno čutil naklonjenost do ljudi v tovrstnih stiskah. Med drugim je med begunsko krizo sprejel v župnišče družino iz Iraka. 

Slovo od župnika Petra Stickerja

Dolgoletni župnik v Globasnici na avstrijskem Koroškem Peter Sticker je pred dnevi odšel v večnost. Danes je ležal v domačem kraju, v podružnični cerkvi v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, od jutri se bo možno od njega posloviti v župnijski cerkvi v Globasnici, kjer bo v soboto tudi pogrebna slovesnost. Peter Sticker je bil v duhovnika posvečen leta 1966. Deloval je v Pliberku, v Šmihelu nad Pliberkom, v Dobrli vasi, na Pečnici, v Šmiklavžu ob Dravi, Globasnici in Štebnu. Nekaj let je bil tudi dekan Dobrle vasi. Zaradi njegove raznolike dejavnosti je bil imenovan za škofijskega duhovniškega svetnika in za škofijskega konsistorialnega svetnika. Ker je bil še kot dojenček z družino pregnan v nemška taborišča, je vedno čutil naklonjenost do ljudi v tovrstnih stiskah. Med drugim je med begunsko krizo sprejel v župnišče družino iz Iraka. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|21. 3. 2025
50 let E6

Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.

50 let E6

Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.

Blaž Lesnik

evropske pešpotihojapopotništvonaravaE6meteoalarmARSOplazovi

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Naš pogled

VEČ ...|25. 3. 2025
Ko smo skupaj, se upanje širi

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

Ko smo skupaj, se upanje širi

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

Radio Ognjišče

komentarskupnostmaterinski danduhovna sinergijasmrtBog

Moja zgodba

VEČ ...|23. 3. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiAleš GabričTomaž IvešićMarko DolinarBoštjan KranjcSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 3. 2025
55. Teden slovenske drame in dve razstavi

V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.

55. Teden slovenske drame in dve razstavi

V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostgledališčeTeden slovenske dramerazglednice Maksima GasparijaBorlska slikarska kolonija

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Spominjamo se

VEČ ...|28. 3. 2025
Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 3. 2025
Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

s. Meta Potočnik

medicinska etikaredke boleznievtanazija